Časovno v večnem, večnost v minljivem

V knjigi Časovno v večnem in večno v minljivem se avtorica podaja na privlačno popotovanje v globine literarnega dojemanja s hrvaško-bosanskim avtorjem Nikolo Šopom in slovenskim avtorjem Gregorjem Strnišo kot vodnikoma. Njuna primerjalna študija preučuje, kako ta dva literarna velikana v svojih delih dojemata zapleteno razmerje med končnostjo in neskončnostjo, brezčasnostjo in časom.

Kar ločuje to raziskovanje od drugih, je odmik od konvencionalne literarne analize. Avtorica se poglablja v večdimenzionalne kompleksnosti Šopovega in Strniševega pisanja ter razkriva simbolne, večplastne in medbesedilne pomenske mreže. Očitno postane, da njunih besedil ni mogoče v celoti dojeti zgolj skozi tradicionalne literarnozgodovinske leče.

V središču študije je hipoteza o kompleksnem dojemanju končnosti in neskončnosti, ki si ga delita tako Šop kot Strniša. Z natančno analizo spoznavamo, kako te teme presegajo zgolj kvantitativne interpretacije in se poglabljajo v kvalitativna področja Celote, Totalitete in Absoluta.

Avtorica privzema teoretski okvir perenialistične šole, osvežujoč pristop, ki meče novo luč na brezčasna vprašanja človeštva v kontekstu različnih svetovnih tradicij. Njena študija izziva meje literarnega diskurza in uvaja spremembo paradigme v razumevanju tradicionalnih literarnih del.

Knjiga, razdeljena na štiri pronicljiva poglavja, ponuja celovito raziskovanje Šopove in Strniševe literarne krajine. Od pregleda njihovih življenj in kritičnih recepcij do teoretičnih načel perenialistične šole, vsako poglavje odstira skrite plasti pomenov v njihovih besedilih.

Študija doseže vrhunec v neposredni povezavi tematike končnosti in neskončnosti v Šopovih in Strniševih delih s človeško težnjo po transcendenci. Skozi lečo perenialistične šole avtorica razkriva celostno interpretacijo svojih del, ki bogatijo naše razumevanje človekovega stanja.

Knjiga je prelomen prispevek k primerjalni literarni zgodovini. Z neopaznim vključevanjem diskurza perenialistične šole v slovensko in hrvaško-bosansko literarno vedo avtorica osvetljuje zapleteno tapiserijo Šopove in Strniševe poezije ter bralce vabi, da se podajo na transformativno literarno odisejado.