Garancija za službo
Za vami je več kot 1500 dni študija. Od prvega srečanja, ko ste prestopili prag naše ustanove znanja in luči in ste bili po navdahnjenem nastopu naših zaposlenih prepričani, da je to prostor, ki vam bo nudil dolgoročno varnost - od takrat so minila štiri leta. Z vsakim kolokvijem in izpitom, še posebej pri ustnih izpitih, se je vaš dvom, če je to res to, kar ste želeli študirati in končno - postati - samo še povečal. Večkrat ste šli obupani, tudi objokani spat, večkrat vas nihče ni razumel, ko je bilo enostavno preveč vsega, iskali ste druge poti – vse, samo to ne. Vaši kolegi so na poti omagali. Našli so drugo pot, mogoče jim je lažje, nekaj jih je prijelo za hitro delo, imajo že avto, prihranke za stanovanje, vi pa ste svoj čas in energijo vlagali v študij nečesa, kar vam, to veste danes, ne zagotavlja sigurne prihodnosti. Opravili ste zadnji veliki izpit – diplomsko delo. Kolikokrat ste morali popravljati in začeti od začetka, kolikokrat ste mislili vmes vse skupaj pustiti – veste samo vi. Še mentor ne.
In zdaj ste tu. Zadovoljni, da je končno konec in popolnoma izgubljeni, ker ste spet na začetku. Bilo bi lepo, če bi vas čakalo pet ponudb za službo ali štipendij za nadaljevanje študija v tujini in vi bi si vzeli eno leto premora za potovanje po svetu, potem pa veselo na položaj, o katerem ste sanjali že v otroštvu. To bi bila dostojna nagrada za ta napor, kajne?
Ampak te nagrade verjetno ne bo.
2. Kaj si resnično želite in v čem ste res dobri?
Drage diplomantke, diplomanti! Spet ste sami, še bolj prestrašeni kot pred štirimi leti in še manj vam je jasno, kako sploh začeti. Nihče vam ni dal orodja in znanj, ki jih danes uporablja trg, nihče vam ni pomagal raziskati, za kaj sploh ste? Kje boste zaposljivi z vsem teoretičnim balastom, ki ste ga prejeli v zadnjih štirih letih? Nikjer tega ne potrebujejo, mogoče edino na kakšnem inštitutu, če počakate, da se eden od večnih sinekuristov upokoji.
V Ameriki marsikdo niti ne vpraša, kaj ste študirali, kaj ste počeli v preteklosti. Na razgovoru vas vprašajo, kaj boste in kako boste to počeli. Ste nepopisan list in danes ga lahko začnete popisovati. Kaj rad počnem, kaj mi gre na živce, kje bi želel delati, kako bi jaz spreminjal svet, če bi sanjal najlepšo službo, kakšna bi bila, s kom želim deliti naslednjo stopničko svojega življenja? Kdo sploh sem? No, to je težko vprašanje, mogoče odgovora nikoli ne boste našli. Kaj pa, če gremo z druge strani – stojite v množici na svojem pogrebu in o vas pravkar berejo, kaj vse ste naredili v življenju. Kaj slišite? Vam je všeč? Bi želeli še kaj dodati? Potem je zdaj čas, da ta govor napišete, ker pišete ga vi.
3. Ali imamo moč, odločati o svoji usodi?
Boste šli za dobičkom, boste iskali denar denar in več denarja? Boste pri tem izčrpavali ljudi? Boste gradili na odnosih, iskali nove priložnosti za sočloveka, popravljali napake svojih prednikov in kolegov in iskali možnost, da narava zadiha? Boste imeli družino, se boste predajali glasbi, boste pisali knjige, sadili drevesa? Kaj je na vašem nepopisanem listu?
Napišite ga danes. Z diplomo, ki ste jo pravkar sprejeli, zapišite na en papir zavezo, kaj želite postati. Sklenite dogovor s samim seboj. In ko boste po končani karierni poti to zavezo prebrali, naj bo realna pot blizu tej, ki ste jo želeli prehoditi, tej, ki ste jo danes zapisali.
In sedaj ste tu. V čakalnici s tisočimi in tisočimi drugimi diplomanti. Tako kot Josef K. iz Kafkove zgodbe Pred vrati postave. Saj se spomnite zgodbe, ko se mož znajde pred vrati, ki jih varuje močni vratar. Se bodo vrata kdaj odprla? Saj ta vrata so prav za vas, mar ne? In kaj potem? Petra Škarja je v knjigi Ameriški milijonarji so spregovorili opisala zgodbo enega ameriških milijonarjev, ki je rekel, da vedno počaka, da ga potencialni iskalec sinergij, službe ali posla, pokliče stokrat, potem mu odgovori. Slovenci pokličemo enkrat, dvakrat – in obupamo. Če želimo priti čez tretjega vratarja in za njim bo morda še eden, pa še eden, bomo potrebovali več poskusov, preden nam bo uspelo.
Verjetno ne boste vsi milijonarji. Pa ne zaradi talentov, s katerimi ste bili preveč ali premalo obdarjeni. Verjamem, da je vsak človek v svojem bistvu umetnik in športnik. Morda ni vsak rojen solopevec ali baletnik, to drži. Je pa snovalec ali pisatelj, voditelj ali konstruktor, ne dvomim v talente vsakega od vas.
4. Smisel in potrditev lastnih vrednot
So lastnosti, ki vam bodo na poti prišle prav. Radovednost, osredotočenost in predanost so dobre popotnice za začetek poti. Pogum, potrpljenje in vztrajnost bodo potrebni v nadaljevanju. Naučili se boste, da je svet eden in da je vse med seboj povezano - če metulj v daljni stepi zamahne s krili, se lahko v vašem mestu zgodi strašanska katastrofa. Naučili se boste, da mora to, kar počnete, imeti svoj smisel in da je vaše poslanstvo samo vaše. Nihče ni nadomestljiv, vsak je nenadomestljiv kamenček v mozaiku sveta. Razumeli boste, da ste soodgovorni za usodo vseh ljudi na planetu, blaginja postane polna beseda šele, ko jo omogočite tudi drugim. Ko boste spoznali sebe, boste ljubili drugega in vodili ga boste s srčnostjo. Razumeli boste, da je največ, kar lahko nekomu daste, zaupanje. Ko boste dosegli ne le pohvale drugih, pač pa notranje zadovoljstvo, notranji mir, boste na pravi poti.
Iz srca vam čestitam! Naj vas na poti spremlja pogum, sreča in ljubezen.
Comments