Bohinjsko jezero ne ogroža en sam dejavnik, temveč kombinacija toplote in fosforja, ki skupaj pospešujeta biološke procese. To pomeni, da danes že majhni vnosi hranil povzročijo bistveno večji učinek kot v preteklosti. Ključno vprašanje ni več, ali fosfor vstopa v sistem, temveč ali smo blizu praga, kjer se začne proces sam pospeševati in ravnovesje poruši.

Jez Vajont še danes stoji skoraj nedotaknjen. Toda dolina pod njim je leta 1963 umrla. Članek raziskuje, kako je ena največjih evropskih infrastrukturnih katastrof 20. stoletja nastala ne zaradi porušenega jezu, temveč zaradi zaporedja spregledanih opozoril, institucionalnega zanikanja in nevarne vere v tehnični napredek.