Materni jezik v ogledalu: zakaj nas prvi jezik nikoli ne zapusti

»Kdor ne pozna tujih jezikov, ne ve ničesar o svojem.« — Johann Wolfgang von Goethe

Ženska, ki tke na statvah – metafora za jezik kot strukturo in vzorec. Vsaka nit predstavlja besedo, vsak ritem misel.

Jezik, v katerem mislimo

Še preden začnemo govoriti, že čutimo ritem, ton in zvok. Prvi glas, ki ga slišimo – običajno materin – je začetek spomina in pomena. Materni jezik je več kot besedišče; je struktura, skozi katero mislimo, čutimo in razumemo svet.

Vsak drug jezik, ki se ga učimo, temelji na nevidni arhitekturi prvega.

Oblikuje kategorije, s katerimi pojmujemo čas, čustva in celo moralo. Kot sta pokazala kognitivna lingvista Steven Pinker in Lera Boroditsky, jezik ne opisuje le mišljenja – temveč ga ustvarja.

Slovnica kot ogledalo uma

Vedno pravim: dokler resnično ne razumeš slovnice svojega jezika, boš iste napake ponavljal v vseh drugih.

Slovnica ni šolski predmet, temveč živčni sistem pomena – ogrodje, ki drži misel skupaj.

Ko je ne razumemo v svojem jeziku, to negotovost prenesemo v vse druge jezikovne strukture. Napake se ponavljajo, ker niso le slovnične, temveč kognitivne. Mislimo skozi vzorce, ki jih še nismo obvladali.

Zato se pravo učenje začne s povratkom – k lastnemu jeziku, k notranji sintaksi.

Čustveni spomin: zakaj se v maternem jeziku počutimo varne

Nevroznanost potrjuje tisto, kar so pesniki vedno vedeli – materni jezik ni shranjen le v jezikovnih središčih možganov, temveč tudi v sistemih čustvenega spomina.

Amigdala in hipokampus beležita čustveni ton besed. Ko slišimo uspavanko, grajo ali otroški šale v prvem jeziku, se v možganih ponovno aktivirajo vzorci varnosti in navezanosti.

Zato tudi dvojezični ljudje pogosto molijo, preklinjajo ali zaupajo v svojem maternem jeziku – ta nosi čustveno težo.

Naš prvi jezik ni tisti, ki ga najbolje govorimo, temveč tisti, ki ga najgloblje čutimo.

Dvojezičnost in raztegljivi jaz

Učenje drugih jezikov razširja um – toda le, če je temelj trden.

Dvojezičnost krepi kognitivno prožnost, a stabilnost jaza izhaja iz jasnega jezikovnega jedra.

Raziskave (Kroll & Bialystok, 2017) kažejo, da uravnoteženi dvojezični govorci – tisti, ki ohranjajo visoko raven obvladanja maternega jezika – izkazujejo boljši izvršilni nadzor in čustveno regulacijo kot tisti, ki ga delno izgubijo.

Ne rastemo s tem, da svoje korenine opustimo, ampak tako, da jih prevajamo.

Vsak nov jezik doda odsev – ne zamenjave.

Zakaj šole učijo narobe

V večini šol se slovnica poučuje kot kazen, ne kot natančnost.

Pravila se učimo na pamet, ne da bi videli lepoto strukture, eleganco skladnje, ritem logike.

Učijo nas govoriti tuje jezike, še preden se naučimo res poslušati svojega.

Zato mnogim večjezičnim govorcev primanjkuje samozavesti – ne zato, ker bi imeli premalo besed, ampak ker nimajo jasnosti v strukturi. Ko vrnemo spoštovanje do slovnice svojega jezika, ne postanemo nacionalisti – postanemo natančni.

Prvi jezik kot življenjski kompas

Prvi jezik nas nikoli ne zapusti, ker ni nekaj, kar bi se nekoč naučili – temveč nekaj, kar smo. Je glasba spomina, logika čustva, zrcalo, v katerem naša identiteta dobi obliko.

Poznati ga v globino ne pomeni ostati omejen, temveč potovati z zavedanjem.

Kdor ve, od kod prihajajo njegove besede, ve, kdo je – in kako lahko druge sreča na pol poti.

5 spoznanj, ki ostanejo

1. Slovnica je mišljenje. Razumevanje strukture lastnega jezika okrepi razmišljanje v vsakem drugem.

2. Prvi jezik živi v čustvih. Aktivira možganske sisteme varnosti, pripadnosti in navezanosti.

3. Najprej korenine, potem veje. Obvladanje maternega jezika ustvarja stabilnost za rast v večjezičnost.

4. Prevod se začne znotraj. Da bi dobro govorili druge jezike, se moramo najprej naučiti poslušati svojega.

5. Tekoče brez globine je hrup. Jasnost ne prihaja iz količine besed, ampak iz razumevanja njihovih temeljev.

Viri in priporočeno branje

• Bialystok, E. & Kroll, J. (2017). Bilingualism as a Model for Multilingual Cognition. Annual Review of Linguistics.

• Boroditsky, L. (2011). How Language Shapes Thought. Scientific American.

• Pinker, S. (2007). The Stuff of Thought. Viking Penguin.

• Pavlenko, A. (2021). The Bilingual Mind. Cambridge University Press.

• Marian, V. & Shook, A. (2012). The Cognitive Benefits of Being Bilingual. Cerebrum Journal.

• Damasio, A. (2018). The Strange Order of Things: Life, Feeling, and the Making of Cultures. Pantheon.